KNJIGA: NARAVNO VRTNARJENJE

NARAVNO VRTNARJENJE by Marko Lengar

BOOK INFO

BELE JAGODE - White strawberries

Niso iz Južne Amerike in nimajo okusa po ananasu ampak so okusne bele gozdne jagode iz EU,
ki že kar nekaj let  uspevajo v mojem vrtu. Vse ekološko pridelano!!

O noviteti - belih jagodah, sadežu ki se bo letos pojavil na tržišču :
SLO Novice 2.4.2010 -Ananasove jagode

The new summer fruit which looks like a white strawberry... but tastes like a pineapple

http://www.dailymail.co.uk/femail/food/article-1262312/Pineapple-strawberries-sale-Pineberries-cream-new-summer-treat.html#ixzz0k7mLlxyO

in povzetek tega na blogu: "ANAGODE" - bele jagode
http://noone-else-but-me.blogspot.com/2010/03/anagode-bele-jagode.html

te jagode pa izgledajo tako:

SETVENI KOLEDAR - APRIL 2010

Book on Blurb - Beneficial Insects in the Garden

KORISTNI ORGANIZMI V VRTU- Ed5 by Marko Lengar

SETVENI KOLEDAR ZA MAREC - 2010

Sneg počasi kopni in za vse, ki morajo vedeti kdaj bodo sadili in sejali, je tu setveni koledar za marec.

1. 
   
   

KAJ VSE JE PRIMERNO ZA KOMPOSTIRANJE

 POKOŠENA TRAVA: Trava z domače zelenice je zelo primeren material za kompostiranje. Ostanki trave so bogati z dušikom in se hitro kompostirajo, potrebno pa jih je umešati z bolj suhim materialom (listje, slama) ali pa pred kompostiranjem osušiti, da ne pride do zlepljanja in gnitja.


LISTJE: Suho jesensko listje je primerno sredstvo za mešanje s pokošeno travo. Dobro je, da ga pred mešanjem v kompost zdrobimo oz zmeljemo z mlini za kompost. Primerni so tudi sesalniki za listje ki listje zmeljejo in s tem zmanjšajo njegovo prostornino. Ker je jeseni listja ponavadi preveč, zelenih ostankov pa manj, je priporočljivo suho in zdrobljeno listje shraniti, najbolje v vrečah, in ga postopoma preko celega leta mešati med bolj sveže ostanke. Nemleto listje se v kompostnem kupu rado zleplja in gnije.

KUHINJSKI ODPADKI: Večje kose pred kompostiranjem zmeljemo. Izogibajmo se večjim količinam mesnih in mlečnih odpadkov, ki privabljajo škodljivce ter pse in mačke. Tudi iztrebki psov in mačk niso primerni za kompostiranje.

DRUGI ORGANSKI ODPADKI: Kavne ali čajne usedline, papir, alge ali morske trave, jajčne lupine in drugi ostanki živilsko predelavalne industrije ( če ji dobimo), so primernen dodatek domačemu kompostu.

SLAMA: Slama s svojimi votlimi stebli omogoča pretok zraka v notranjost komposta zato je odličen material za mešanje med kompostirane odpadke, saj mikroorganizmi, ki predelujejo ostanke potrebujejo, za svoje delovanje kisik. Ker vsebuje veliko celuloze in malo dušika, je potrebno med slamo mešati snovi, ki vsebujejo več dušika - glej tabelo.

NEZREL KOMPOST: Med mešanico odpadkov za kompostiranje lahko vmešamo tudi del domačega, še nezrelega komposta. S tem dodamo doma vzgojene mikroorganizme, ki so prilagojeni domačim mešanicam ostankov za kompostiranje. Več znanstvenih študij je namreč ugotovilo, da različni komercialni pripravki, ki temeljijo na dodatku mikroorganizmov, nimajo posebnega učinka na hitrost kompostiranja. Večji učinek ima uravnotežena kompostna mešanica, v kateri je razmerje med ogljikom in dušikom 25-30. Zato je potrebno med zelo olesenele ostanke kot so slama, papir, žagovina, ipd., vmešati kot hrano za mikroorganizme snovi, ki vsebujejo organskegi dušik, npr. roževino ali krvno moko.

MEŠANICA KRVNE, KOSTNE MOKE IN ROŽEVINE je odlična hrana za prisotne mikroorganizme, ki se hitro in močno razmnožijo ter hitro predelajo ostanke v kompost ali t.i. »črno zlato«. Zaradi močne aktivnosti mikroorganizmov se kompostni kup segreje do 70°C ali več, ter se na ta način pasterizira. Paziti moramo le na zadostno prezračenost komposta (kisik) in navlaženost (voda), saj ju »mali delavci« v kompostnem kupu tudi potrebujejo za svoj razvoj.

KOMPOST-COMPOST - II

SEGREVANJE KOMPOSTA


V pravilno sestavljeni kompostni mešanici, se bodo hitro namnožili mikroorganizmi, ki se bodo hranili z organskimi ostanki. Zaradi močne mikrobiološke aktivnosti se bo kompost pričel segrevati. Segrevanje je torej znak močne mikrobiološke aktivnosti, kar pomeni, da smo kompostno mešanico pravilno pripravili.

Pri samem razkroju organskega materiala ponavadi sodelujejo trije tipi mikroorganizmov, vsak tip v svojem temperaturnem območju.

a) psihrofilni mikroorganizmi (hladnoljubni organizmi) najbolje delujejo pri temperaturah do 20°C. Delovati pričnejo, ko je kompostna mešanica še hladna. S svojim delovanjem povzročijo ogrevanje kompostnega kupa in omogočijo delovanje drugega tipa mikroorganizmov, ki potrebujejo za optimalno delovanje toplejše pogoje

b) mezofilni mikroorganizmi so odgovorni za večji del procesa razgradnje organske snovi. Delujejo pri temperaturah med 20 °C in 40°C. Če imajo dovolj ogljika, dušika, vode in zraka, bodo ti organizmi hitro razgradili večji del organske snovi in dvignili temperaturo komposta nad 40°C. Sedaj nastopi naslednji tip mikroorganizmov

c) termofilni mikroorganizmi (toploljubni mikroorganizmi), kateri nadaljujejo z razgradnjo in lahko dvignejo temperaturo kompostne mešanice nad 60°C. Ta temperatura je dovolj visoka, da pasterizira kompost, uniči patogene mikroorganizme in nekatera rastlinska semena (pleveli).

ODSTRANJEVANJE TEŽAV PRI KOMPOSTIRANJU

1. Kompostni kup se ne segreva:

a) Presuh material. To se lahko zgodi v vročih poletnih mesecih.

 Navlažite mešanico in jo prekrijte s folijo, da preprečite prekomerno izhlapevanje

b) Premalo dušika – kompostno mešanico sestavljajo predvsem snovi z visokim odstotkom ogljika

 Dodajte snovi z visokim odstotkom dušika

c) Premajhen kompostni kup - velikost vsaj 600-1000 l; višina kupa ca. 90 -100 cm

 Dodajte še več materiala in ga vmešajte v kompostni kup


2. Neprijeten vonj

a) Preveč dušika

 Dodajte snovi z visokim odstotkom ogljika ( suho listje, slama, papir,…)

b) Premoker kompost - zato premalo kisika in organska snov gnije

 Prezračite kompost z mešanjem in dodajte suh material

KOMPOST - COMPOST

ZAKAJ JE KOMPOST TAKO IZJEMNO GNOJILO?


Kompost je bogata, drobljiva mešanica kompostiranih organskih delcev, ki delajo čudeže v vašem vrtu. V večini primerov nimamo ravno najboljše zemlje za pridelavo vrtnin. Zemlja je ali preveč peščena, presuha ali preveč namočena, kamnita ali ilovnata. Z rednim dodajanjem komposta bomo izboljšali teksturo prsti in njeno sposobnost zadrževanja vlage, kot tudi rodovitnost.. Zemlja bo sčasoma postala rahla, čokoladno rjave barve – idealen dom za zdrave rastline.
Kompost poskrbi za uravnoteženo preskrbo rastlin z rastlinskimi hranili. Tudi če imate to srečo, da ste lastnik vrta z idealno prstjo, ne morete pričakovati, da bo tako tudi ostalo, če ne boste z rednim dodajanjem komposta nadomeščali izgubo organske snovi, ki se preko leta porablja za izgradnjo rastlinske biomase. Nobeno gnojilo, četudi je organsko, ne premore takega spektra hranil, kot jih lahko dodate z doma pripravljenim kompostom. Hranila se iz komposta sproščajo počasi. Hitrost in količina sproščanja sta prilagojeni oziroma ustrezata potrebam rastlin. Tudi mikroorganizmi v kompostu pomagajo rastlinam pri boljšemu izkoriščanju hranil.

KOMPOST SPODBUJA KORISTNE ORGANIZME

Kompost je prepoln različnih mikroorganizmov in druge talne favne, ki pomagajo pri pretvorbi hranil v tako obliko, ki je rastlinam lahko dostopna. Produkti razkroja, ki so prisotni v kompostu – mikroorganizmi, encimi, vitamini in naravni antibiotiki, mnogim patogenim organizmom preprečujejo, da bi povzročali škodo v vrtu. Deževniki in drugi makro talni organizmi rahljajo prst, tako da lahko voda in zrak prodirata vanjo in sežeta v koreninski sistem rastlin.

KOMPOST POMENI VARNOST

Kompost uravnava kislost tal in zmanjšuje probleme z rodovitnostjo. Dodajamo ga lahko kadarkoli in kolikor ga lahko pridelamo. Rastline bodo uporabile le toliko hranil, kolikor jih bodo in kadar jih bodo potrebovale. S kompostom bomo rastlinam ponudili hranila v zadostni količini in v pravem razmerju, ne da bi tla preveč pognojili.

KAKO NASTANE KOMPOST ?

Organska snov se s pomočjo mikroorganizmov, talne favne, gliv in njihovih encimov spreminja v kompost. Pri pripravi komposta je pomembno, da vsem tem organizmom pripravimo primerno okolje za delovanje. Če imajo organizmi primerno okolje, bo razgradnja potekala hitro in organska snov se bo spremenila v kompost v nekaj tednih. Pri slabših, manj ustreznih pogojih, pa bo razkroj potekal nekaj mesecev ali celo let. Za uspešno in hitro kompostiranje je zelo pomembno, da so osnovnimi parametri – ogljik, dušik, voda in kisik, v pravem razmerju.
Ogljik predstavlja mikroorganizmom energijo (hrano). Snovi z visokim odstotkom ogljika so predvsem oleseneli deli rastlin, slama, žagovina, suho listje, papir.
Dušik je gradbeni element mikroorganizmov, zato ga mora biti v kompostni mešanici dovolj, da se mikroorganizmi namnožijo v zadostni količini. Z dušikom bogati so sveži deli rastlin, pokošena trava, kuhinjski odpadki in drugi sveži, zeleni odpadki.
Voda je zelo pomembna za mikroorganizme, saj za svojo rast in razvoj potrebujejo primerno vlažno okolje. V suhem okolju se bodo izsušili, v preveč mokrem pa utopili. Kompostni kup mora biti zato primerno vlažen. Splošno pravilo je, da mora biti material za kompostiranje vlažen kot dobro ožeta goba. Iz njega se ne sme cediti voda, pa tudi presuh ne sme biti.
Kisik: Da bi mikroorganizmi dobro opravljali svoje delo, rabijo tudi dovolj zračnosti – kisika. V začetku, ko pripravimo kompostni kup, je kisika ponavadi dovolj, ko pa mikroorganizmi pričnejo z razgradnjo, porabljajo kisik hitreje, kot ta prodira v kompostni kup. Za boljše zračenje je priporočljivo večkratno obračanje in mešanje kompostnega kupa.

RECEPT ZA PRIPRAVO KOMPOSTNE MEŠANICE

Pravilno začetno razmerje med ogljikom in dušikov v kompostni mešanici je 25:1 ( 25 delov ogljika in 1 del dušika). Zato, če hočete pripraviti aktivni kompostni kup, morate zmešati dosti z ogljikom bogatega materiala (slama, zmlete veje, suho listje ipd) in manj z dušikom bogatega materiala ( pokošena sveža trava, kuhinjski ostanki, pleveli ipd)
V primeru, da je v mešanici višek z ogljikom bogatega materiala in premalo dušika, bo kompostiranje potekalo počasi in lahko traja leta, da se material razgradi.
Pri presežku dušika v kompostni mešanici, pa se bo le-ta sproščal v obliki amoniaka in iz kupa bo neprijetno zaudarjalo.
Vendar ne skrbite preveč, kako pripraviti ravno pravo mešanico. Ves organski material, katerega nameravate kompostirati, se bo prej ali slej spremenil v primerno gnojilo. Upoštevati je potrebno, da uporabite približno 3-krat toliko materiala, ki je bogat z ogljikom, kot tistega, ki ima več dušika in mešanica bo primerna za kompostiranje. Sčasoma boste ugotovili, katere sestavine in koliko jih potrebujete za izvrsten kompost.

Nekaj primerov priprave kompostne mešanice:

2/3 suhega listja
1/6 sveže pokošene trave
1/6 kuhinjskih ostankov

1/3 z dušikom bogatega materiala ( sveže pokošena trava, kuhinjski ostanki, pleveli )
1/3 z ogljikom bogatega materiala ( slama, suho listje, obreze vej )
1/3 starega, še ne uležanega komposta ali prsti

1/4 slame
1/4 ostankov zelenjave
2/4 kuhinjskih ostankov

V pomoč za izračunavanje razmerja med ogljikom in dušikom (C/N razmerja) različnih mešanic naj bo tabela vsebnosti ogljika (C) in dušika (N) ter C/N razmerja v nekaterih snoveh, primernih za kompostiranje.

Tabela: Okvirne količine ogljika in dušika ter C/N razmerja nekaterih
sestavin primernih za kompostiranje

Kaki - Diospyros kaki

Kaki je sadno drevo iz družine Ebenaceae. Imenujejo ga tudi zlato jabolko, izvira s Kitajske. V 14. stoletju naj bi prinesel kaki v Evropo Marko Polo. V Slovenijo so ga prinesli iz Italije.

Neopazni cvetovi, ki se razvijejo konec maja so obkroženi z zeleno čašo ter izraščajo iz listnih pazduh na enoletnem lesu. Glede bolezni je kaki zelo nezahtevna rastlina. Od škodljivcev sem v zadnjih letih opazil japonskega kaparja (Ceroplastes japonicus), ki se je s sosedovega lovorja razširil tudi na kaki, vendar za sedaj še ne povzroča problemov in sredozemska breskova muha (Ceratitis capitata).

Na našem vrtu imamo kaki sorte "tipo", ki izvira iz Japonske. Rastlina ima samo ženske cvetove, ki so smetanasto bele barve, medijo in poleti privabljajo številne čebele ter tudi druge žuželke. Čeprav je čebel veliko, pa so plodovi večinoma partenokarpni (neoplojeni), le včasih je nekaj oplojenih plodov na drevsu.  V novembru smo obirali kakije. Letos jih je bilo skoraj 236 kg na enem drevesu.

(glej tabela pridelki) - Tabela
V hladni in vlažni kleti ostanejo dolgo in počasi zorijo. Še v februarju bo nekaj kakijev. Večino jih kar posušimo.

japonski kapar (Ceroplastes japonicus) na kakiju

Ceratitis capitata na kakiju

Ženski cvetovi kakija

kaki pred obiranjem in

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  košara kakijev  po obiranju

Biološka kontrola kaparjev:


Anicteus beneficus Ishii, A. ohgushii Tach., A. rarisetus sp. nov., Coccophagus hawaiiensis Timb., C. yoshidae Nak. (Hymenoptera, Aphelinidae), Microterys clauseni (Hymenoptera, Encyrtidae), M. ericeri Ishii, Tetrastichus muracamii sp. n. (Hymenoptera, Chalcidoidea). Tudi predatorski hrošček iz družine polonic, - Rhyzobius forestieri, tudi pripomore k zmanjšanju poulacije kaparja. Dobre rezultate pri zatiranju kaparja je v Gruziji in Azerbajdžanu  prinesel vnos pteromalidne osice Scutellista coerulea Motsch. (Hymenoptera, Pteromalidae)

Pridelki na vrtu 18m2

Majhen vrtiček v Istri v izmerah kot so prikazane na spodnji sliki ( ca. 18m2). Brez škropljenja, gnojeno z organskimi gnojili, predvsem z doma pripravljenim kompostom.

Letos je paradižnik dobro obrodil. Do poletja smo pridelali tudi nekaj solate, sedaj pa še rastejo jajčevci, paprika in radič. Tudi nekaj paradižnika je še na bolj ali manj posušenih steblih. Če ne bo prehudega mraza, bo lahko še nekaj pridelka. Potem pa bomo obrali še kakije in oljke. Fige pa smo obrali že v septembru, (dobrih 12kg) in nekaj takoj pojedli iz drugih skuhali marmelado, večina pa jih je kar sam popadala  z drevesa, če jih že prej niso pozobali škorci, kosi, ose, sršeni in zlate minice, ki se veselo razmnožujejo v kompostnikih pod figo.

Shema vrta s približnim razporedom nekaterih vrtnin:

V tabeli je prikazano koliko rastlin je bilo posajenih v letošnjem letu

In tu je tabela pridelkov z našega vrta:

v tabeli je prikazano št. plodov in skupna teža plodov

datum sajenja (saditev flanc) in datum prvega obiranja. Dnevi od saditve do prvega obiranja, povprečna teža za posamezen plod ter število posajenih rastlin v vrtu.

Skupno je bilo kar 91 kg pridelka od tega največ paradižnika ( 67 kg ) , največ na dveh cepljenih rastlinah, najmanj pa na samoniklem češnjevcu, ki se vsako leto kar sam zaseje v vrtu.


Nekaj koristnih žuželk, ki se zadržujejo v vrtu pa je prikazanih na drugih straneh: Insects

košarica pridelkov

paradižniki so dobro obrodili