ZAKAJ JE KOMPOST TAKO IZJEMNO GNOJILO?
Kompost je bogata, drobljiva mešanica kompostiranih organskih delcev, ki delajo čudeže v vašem vrtu. V večini primerov nimamo ravno najboljše zemlje za pridelavo vrtnin. Zemlja je ali preveč peščena, presuha ali preveč namočena, kamnita ali ilovnata. Z rednim dodajanjem komposta bomo izboljšali teksturo prsti in njeno sposobnost zadrževanja vlage, kot tudi rodovitnost.. Zemlja bo sčasoma postala rahla, čokoladno rjave barve – idealen dom za zdrave rastline.
Kompost poskrbi za uravnoteženo preskrbo rastlin z rastlinskimi hranili. Tudi če imate to srečo, da ste lastnik vrta z idealno prstjo, ne morete pričakovati, da bo tako tudi ostalo, če ne boste z rednim dodajanjem komposta nadomeščali izgubo organske snovi, ki se preko leta porablja za izgradnjo rastlinske biomase. Nobeno gnojilo, četudi je organsko, ne premore takega spektra hranil, kot jih lahko dodate z doma pripravljenim kompostom. Hranila se iz komposta sproščajo počasi. Hitrost in količina sproščanja sta prilagojeni oziroma ustrezata potrebam rastlin. Tudi mikroorganizmi v kompostu pomagajo rastlinam pri boljšemu izkoriščanju hranil.
KOMPOST SPODBUJA KORISTNE ORGANIZME
Kompost je prepoln različnih mikroorganizmov in druge talne favne, ki pomagajo pri pretvorbi hranil v tako obliko, ki je rastlinam lahko dostopna. Produkti razkroja, ki so prisotni v kompostu – mikroorganizmi, encimi, vitamini in naravni antibiotiki, mnogim patogenim organizmom preprečujejo, da bi povzročali škodo v vrtu. Deževniki in drugi makro talni organizmi rahljajo prst, tako da lahko voda in zrak prodirata vanjo in sežeta v koreninski sistem rastlin.
KOMPOST POMENI VARNOST
Kompost uravnava kislost tal in zmanjšuje probleme z rodovitnostjo. Dodajamo ga lahko kadarkoli in kolikor ga lahko pridelamo. Rastline bodo uporabile le toliko hranil, kolikor jih bodo in kadar jih bodo potrebovale. S kompostom bomo rastlinam ponudili hranila v zadostni količini in v pravem razmerju, ne da bi tla preveč pognojili.
KAKO NASTANE KOMPOST ?
Organska snov se s pomočjo mikroorganizmov, talne favne, gliv in njihovih encimov spreminja v kompost. Pri pripravi komposta je pomembno, da vsem tem organizmom pripravimo primerno okolje za delovanje. Če imajo organizmi primerno okolje, bo razgradnja potekala hitro in organska snov se bo spremenila v kompost v nekaj tednih. Pri slabših, manj ustreznih pogojih, pa bo razkroj potekal nekaj mesecev ali celo let. Za uspešno in hitro kompostiranje je zelo pomembno, da so osnovnimi parametri – ogljik, dušik, voda in kisik, v pravem razmerju.
Ogljik predstavlja mikroorganizmom energijo (hrano). Snovi z visokim odstotkom ogljika so predvsem oleseneli deli rastlin, slama, žagovina, suho listje, papir.
Dušik je gradbeni element mikroorganizmov, zato ga mora biti v kompostni mešanici dovolj, da se mikroorganizmi namnožijo v zadostni količini. Z dušikom bogati so sveži deli rastlin, pokošena trava, kuhinjski odpadki in drugi sveži, zeleni odpadki.
Voda je zelo pomembna za mikroorganizme, saj za svojo rast in razvoj potrebujejo primerno vlažno okolje. V suhem okolju se bodo izsušili, v preveč mokrem pa utopili. Kompostni kup mora biti zato primerno vlažen. Splošno pravilo je, da mora biti material za kompostiranje vlažen kot dobro ožeta goba. Iz njega se ne sme cediti voda, pa tudi presuh ne sme biti.
Kisik: Da bi mikroorganizmi dobro opravljali svoje delo, rabijo tudi dovolj zračnosti – kisika. V začetku, ko pripravimo kompostni kup, je kisika ponavadi dovolj, ko pa mikroorganizmi pričnejo z razgradnjo, porabljajo kisik hitreje, kot ta prodira v kompostni kup. Za boljše zračenje je priporočljivo večkratno obračanje in mešanje kompostnega kupa.
RECEPT ZA PRIPRAVO KOMPOSTNE MEŠANICE
Pravilno začetno razmerje med ogljikom in dušikov v kompostni mešanici je 25:1 ( 25 delov ogljika in 1 del dušika). Zato, če hočete pripraviti aktivni kompostni kup, morate zmešati dosti z ogljikom bogatega materiala (slama, zmlete veje, suho listje ipd) in manj z dušikom bogatega materiala ( pokošena sveža trava, kuhinjski ostanki, pleveli ipd)
V primeru, da je v mešanici višek z ogljikom bogatega materiala in premalo dušika, bo kompostiranje potekalo počasi in lahko traja leta, da se material razgradi.
Pri presežku dušika v kompostni mešanici, pa se bo le-ta sproščal v obliki amoniaka in iz kupa bo neprijetno zaudarjalo.
Vendar ne skrbite preveč, kako pripraviti ravno pravo mešanico. Ves organski material, katerega nameravate kompostirati, se bo prej ali slej spremenil v primerno gnojilo. Upoštevati je potrebno, da uporabite približno 3-krat toliko materiala, ki je bogat z ogljikom, kot tistega, ki ima več dušika in mešanica bo primerna za kompostiranje. Sčasoma boste ugotovili, katere sestavine in koliko jih potrebujete za izvrsten kompost.
Nekaj primerov priprave kompostne mešanice:
2/3 suhega listja
1/6 sveže pokošene trave
1/6 kuhinjskih ostankov
1/3 z dušikom bogatega materiala ( sveže pokošena trava, kuhinjski ostanki, pleveli )
1/3 z ogljikom bogatega materiala ( slama, suho listje, obreze vej )
1/3 starega, še ne uležanega komposta ali prsti
1/4 slame
1/4 ostankov zelenjave
2/4 kuhinjskih ostankov
V pomoč za izračunavanje razmerja med ogljikom in dušikom (C/N razmerja) različnih mešanic naj bo tabela vsebnosti ogljika (C) in dušika (N) ter C/N razmerja v nekaterih snoveh, primernih za kompostiranje.
Tabela: Okvirne količine ogljika in dušika ter C/N razmerja nekaterih
sestavin primernih za kompostiranje
Ni komentarjev:
Objavite komentar