In tu je že setveni koledar za junij
nedelja, 30. maj 2010
sreda, 5. maj 2010
Listne uši so idealna hrana
Za koristne žuželke.
Če želiš privabiti koristne žuželke, jim moraš ponuditi tudi njihovo hrano.
Ličinka trepetavke izsesava listno uš
Konec aprila, začetek maja. V okolici vrta poganja robida. Na mladih poganjkih je vse polno uši, ki neumorno sesajo sokove in izločajo mano – sladke izločke s katerimi se rade prehranjujejo različne žuželke. A začuda, na vrtnici v bližini na mladih sočnih poganjkih brstijo popki a ti nimajo uši. Tudi na novo posajeni zelenjavi v vrtu ni videti uši. Robida je začela poganjati že zgodaj spomladi in uši so si poiskale prve sočne mlade poganjke.
Ko bolje pogledamo med kolonijo listnih uši na robidi pa lahko opazimo, da niso same. Tu so tudi ličinke muh trepetavk, sprva še zelo majhne, a z vsakim dnem pridobivajo na teži, saj imajo hrane v izobilju. Na dan pospravijo kar nekaj uši in poganjki, ki so bili še včeraj polni zelenih sesajočih žuželk, so danes brez uši, prekriti so le z njihovimi izsesanimi hitinastimi ostanki. A niso le ličinke trepetavk tiste, ki so se prišle gostit na robido, tu so tudi različne polonice. Večja sedem pika (Coccinela septempunctata), nekoliko manjša na prvi pogled podobna sedempiki polonici je (Adonia variegata), potem so tu še manjša črno/rumena 14 pika polonica (Propylea quatuordecempunctata), harlekinska polonica ( Harmonia axyridis), majhna črna polonica s štirinjastimi oranžnimi pikami (Coccinula quatuordecempostulata) in da bo vse lepo barvno usklajeno od nekod prileti še rumena, s 24.črnimi pikami posuta polonica (Psyllobora vigintiduopunctata), ki tu ni zaradi uši ampak ji teknejo plesni in glivice. Na robidi je tudi mnogo mravelj (Formica sanguinea), ki se sladkajo z izločki listnih uši. Čeprav naj bi mravlje ščitile svoje izvore sladkih sokov pred predatorji, se ne zmenijo kaj dosti za polonice in ličinke trepetavk, ki desetkajo listne uši, ravno tako se med kolonijo listnih uši nemoteno sprehaja majhna vitka, črna brakonidna osica, (Aphidius sp) z rjavim zadkom in rjavo rumenimi nogami. Kljub prisotnosti številnih mravelj v listne uši leže jajčeca tako, da izpodviha zadek in v listno uš injecira svoje jajčece. Jajčeca leže tako v odrasle listne uši, kot tudi v njihove ličinke - nimfe. Mogoče ji mravlje dovolijo izlegati jajčeca tudi zato, ker je parazitirana uš v prvih dneh zelo aktivna in izsesa več rastlinskih sokov ter tako izloča tudi več mane s katero se rade hranijo mravlje. Vendar to ne traja dolgo. Kmalu se bo iz jajčeca izlegla ličinka osice, ki se bo pričela sprva hraniti le z maščobnim tkivom nato pa tudi z vitalnimi organi listne uši. Po nekaj dneh, bo listna uš poginila od nje pa bo ostal le še hitinasti oklep, katerega bo ličinka prilepila na podlago, in se v njem zabubila. Mrtvo telo listne uši bo nato nabreknilo, otrdelo in postanlo t.i. mumija. Iz mumije bo po preobrazbi iz bube razvila odrasla osica.
O nekod prileti mala črna osica grebača (Pemphredon lugubris), ki zase in za vzgojo svojega zaroda lovi listne uši. Leta nad kolonijo in kakor volkovi, ki iščejo od črede izločeno ovčico, hitro pograbi listno uš na robu kolonije in jo odnese do odmrlega lesa, kjer si je v zapuščenem rovu hroščeve ličinke, zgradila svoje gnezdo. Tja bo znosila nekaj paraliziranih listnih uši in nanje izlegla svoje jajčece ter vhod v gnezdo nato zadelala z blatom. V varnem zavetju rovov, se iz jajčec razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo s paraliziranimi listnimi ušmi.
Tudi na žajblju, na cvetnih poganjkih, je sprva možno opaziti vse polno črnih potnih mravelj - (Lasius niger), ki molzejo listne uši. Nekatere so od sladkih sokov, katere izločajo listne uši, že nekam omotične a še kar naprej s tipalkami božajo svoje molzne kravice in prosijo za sladko tekočino.
Zaradi listnih uši na žajblju se ne vznemirjam preveč, naj se mravlje malo posladkajo, preden se na pašnike listnih uši preselijo predatorji-lovci listnih uši in se začno z njimi hraniti. In res, že čez nekaj dni zaman iščem uši na žajblju, vse so nekam izginile, pa tudi mravlje so izgubile svojo molzno živinico.
Sedempika polonica (Coccinella septempunctata)
Harlekinska polonica (Harmonia axyridis)
Coccinula quatuordecempostulata
Adonia variegata
14 pika polonica (Propylea quatuordecempunctata )
24 pika polonica (Psyllobora vigintiduopunctata)
črna mravlja (Lasius niger) in listne uši na žajblju
Brakonidna osica (Aphidius sp) leže jajčeca v listne uši
Pemphredon sp
Pemphredon sp si ogleduje kolonijo listnih uši
poišče primerno žrtev ter nato upleni listno uš
nedelja, 2. maj 2010
sobota, 10. april 2010
nedelja, 4. april 2010
BELE JAGODE - White strawberries
Niso iz Južne Amerike in nimajo okusa po ananasu ampak so okusne bele gozdne jagode iz EU,
ki že kar nekaj let uspevajo v mojem vrtu. Vse ekološko pridelano!!
O noviteti - belih jagodah, sadežu ki se bo letos pojavil na tržišču :
SLO Novice 2.4.2010 -Ananasove jagode
The new summer fruit which looks like a white strawberry... but tastes like a pineapple
http://www.dailymail.co.uk/femail/food/article-1262312/Pineapple-strawberries-sale-Pineberries-cream-new-summer-treat.html#ixzz0k7mLlxyO
in povzetek tega na blogu: "ANAGODE" - bele jagode
http://noone-else-but-me.blogspot.com/2010/03/anagode-bele-jagode.html
te jagode pa izgledajo tako:
ki že kar nekaj let uspevajo v mojem vrtu. Vse ekološko pridelano!!
O noviteti - belih jagodah, sadežu ki se bo letos pojavil na tržišču :
SLO Novice 2.4.2010 -Ananasove jagode
The new summer fruit which looks like a white strawberry... but tastes like a pineapple
http://www.dailymail.co.uk/femail/food/article-1262312/Pineapple-strawberries-sale-Pineberries-cream-new-summer-treat.html#ixzz0k7mLlxyO
in povzetek tega na blogu: "ANAGODE" - bele jagode
http://noone-else-but-me.blogspot.com/2010/03/anagode-bele-jagode.html
te jagode pa izgledajo tako:
sreda, 31. marec 2010
ponedeljek, 15. marec 2010
nedelja, 28. februar 2010
SETVENI KOLEDAR ZA MAREC - 2010
Sneg počasi kopni in za vse, ki morajo vedeti kdaj bodo sadili in sejali, je tu setveni koledar za marec.
KAJ VSE JE PRIMERNO ZA KOMPOSTIRANJE
POKOŠENA TRAVA: Trava z domače zelenice je zelo primeren material za kompostiranje. Ostanki trave so bogati z dušikom in se hitro kompostirajo, potrebno pa jih je umešati z bolj suhim materialom (listje, slama) ali pa pred kompostiranjem osušiti, da ne pride do zlepljanja in gnitja.
LISTJE: Suho jesensko listje je primerno sredstvo za mešanje s pokošeno travo. Dobro je, da ga pred mešanjem v kompost zdrobimo oz zmeljemo z mlini za kompost. Primerni so tudi sesalniki za listje ki listje zmeljejo in s tem zmanjšajo njegovo prostornino. Ker je jeseni listja ponavadi preveč, zelenih ostankov pa manj, je priporočljivo suho in zdrobljeno listje shraniti, najbolje v vrečah, in ga postopoma preko celega leta mešati med bolj sveže ostanke. Nemleto listje se v kompostnem kupu rado zleplja in gnije.
KUHINJSKI ODPADKI: Večje kose pred kompostiranjem zmeljemo. Izogibajmo se večjim količinam mesnih in mlečnih odpadkov, ki privabljajo škodljivce ter pse in mačke. Tudi iztrebki psov in mačk niso primerni za kompostiranje.
DRUGI ORGANSKI ODPADKI: Kavne ali čajne usedline, papir, alge ali morske trave, jajčne lupine in drugi ostanki živilsko predelavalne industrije ( če ji dobimo), so primernen dodatek domačemu kompostu.
SLAMA: Slama s svojimi votlimi stebli omogoča pretok zraka v notranjost komposta zato je odličen material za mešanje med kompostirane odpadke, saj mikroorganizmi, ki predelujejo ostanke potrebujejo, za svoje delovanje kisik. Ker vsebuje veliko celuloze in malo dušika, je potrebno med slamo mešati snovi, ki vsebujejo več dušika - glej tabelo.
NEZREL KOMPOST: Med mešanico odpadkov za kompostiranje lahko vmešamo tudi del domačega, še nezrelega komposta. S tem dodamo doma vzgojene mikroorganizme, ki so prilagojeni domačim mešanicam ostankov za kompostiranje. Več znanstvenih študij je namreč ugotovilo, da različni komercialni pripravki, ki temeljijo na dodatku mikroorganizmov, nimajo posebnega učinka na hitrost kompostiranja. Večji učinek ima uravnotežena kompostna mešanica, v kateri je razmerje med ogljikom in dušikom 25-30. Zato je potrebno med zelo olesenele ostanke kot so slama, papir, žagovina, ipd., vmešati kot hrano za mikroorganizme snovi, ki vsebujejo organskegi dušik, npr. roževino ali krvno moko.
MEŠANICA KRVNE, KOSTNE MOKE IN ROŽEVINE je odlična hrana za prisotne mikroorganizme, ki se hitro in močno razmnožijo ter hitro predelajo ostanke v kompost ali t.i. »črno zlato«. Zaradi močne aktivnosti mikroorganizmov se kompostni kup segreje do 70°C ali več, ter se na ta način pasterizira. Paziti moramo le na zadostno prezračenost komposta (kisik) in navlaženost (voda), saj ju »mali delavci« v kompostnem kupu tudi potrebujejo za svoj razvoj.
LISTJE: Suho jesensko listje je primerno sredstvo za mešanje s pokošeno travo. Dobro je, da ga pred mešanjem v kompost zdrobimo oz zmeljemo z mlini za kompost. Primerni so tudi sesalniki za listje ki listje zmeljejo in s tem zmanjšajo njegovo prostornino. Ker je jeseni listja ponavadi preveč, zelenih ostankov pa manj, je priporočljivo suho in zdrobljeno listje shraniti, najbolje v vrečah, in ga postopoma preko celega leta mešati med bolj sveže ostanke. Nemleto listje se v kompostnem kupu rado zleplja in gnije.
KUHINJSKI ODPADKI: Večje kose pred kompostiranjem zmeljemo. Izogibajmo se večjim količinam mesnih in mlečnih odpadkov, ki privabljajo škodljivce ter pse in mačke. Tudi iztrebki psov in mačk niso primerni za kompostiranje.
DRUGI ORGANSKI ODPADKI: Kavne ali čajne usedline, papir, alge ali morske trave, jajčne lupine in drugi ostanki živilsko predelavalne industrije ( če ji dobimo), so primernen dodatek domačemu kompostu.
SLAMA: Slama s svojimi votlimi stebli omogoča pretok zraka v notranjost komposta zato je odličen material za mešanje med kompostirane odpadke, saj mikroorganizmi, ki predelujejo ostanke potrebujejo, za svoje delovanje kisik. Ker vsebuje veliko celuloze in malo dušika, je potrebno med slamo mešati snovi, ki vsebujejo več dušika - glej tabelo.
NEZREL KOMPOST: Med mešanico odpadkov za kompostiranje lahko vmešamo tudi del domačega, še nezrelega komposta. S tem dodamo doma vzgojene mikroorganizme, ki so prilagojeni domačim mešanicam ostankov za kompostiranje. Več znanstvenih študij je namreč ugotovilo, da različni komercialni pripravki, ki temeljijo na dodatku mikroorganizmov, nimajo posebnega učinka na hitrost kompostiranja. Večji učinek ima uravnotežena kompostna mešanica, v kateri je razmerje med ogljikom in dušikom 25-30. Zato je potrebno med zelo olesenele ostanke kot so slama, papir, žagovina, ipd., vmešati kot hrano za mikroorganizme snovi, ki vsebujejo organskegi dušik, npr. roževino ali krvno moko.
MEŠANICA KRVNE, KOSTNE MOKE IN ROŽEVINE je odlična hrana za prisotne mikroorganizme, ki se hitro in močno razmnožijo ter hitro predelajo ostanke v kompost ali t.i. »črno zlato«. Zaradi močne aktivnosti mikroorganizmov se kompostni kup segreje do 70°C ali več, ter se na ta način pasterizira. Paziti moramo le na zadostno prezračenost komposta (kisik) in navlaženost (voda), saj ju »mali delavci« v kompostnem kupu tudi potrebujejo za svoj razvoj.
ponedeljek, 22. februar 2010
KOMPOST-COMPOST - II
SEGREVANJE KOMPOSTA
V pravilno sestavljeni kompostni mešanici, se bodo hitro namnožili mikroorganizmi, ki se bodo hranili z organskimi ostanki. Zaradi močne mikrobiološke aktivnosti se bo kompost pričel segrevati. Segrevanje je torej znak močne mikrobiološke aktivnosti, kar pomeni, da smo kompostno mešanico pravilno pripravili.
Pri samem razkroju organskega materiala ponavadi sodelujejo trije tipi mikroorganizmov, vsak tip v svojem temperaturnem območju.
a) psihrofilni mikroorganizmi (hladnoljubni organizmi) najbolje delujejo pri temperaturah do 20°C. Delovati pričnejo, ko je kompostna mešanica še hladna. S svojim delovanjem povzročijo ogrevanje kompostnega kupa in omogočijo delovanje drugega tipa mikroorganizmov, ki potrebujejo za optimalno delovanje toplejše pogoje
b) mezofilni mikroorganizmi so odgovorni za večji del procesa razgradnje organske snovi. Delujejo pri temperaturah med 20 °C in 40°C. Če imajo dovolj ogljika, dušika, vode in zraka, bodo ti organizmi hitro razgradili večji del organske snovi in dvignili temperaturo komposta nad 40°C. Sedaj nastopi naslednji tip mikroorganizmov
c) termofilni mikroorganizmi (toploljubni mikroorganizmi), kateri nadaljujejo z razgradnjo in lahko dvignejo temperaturo kompostne mešanice nad 60°C. Ta temperatura je dovolj visoka, da pasterizira kompost, uniči patogene mikroorganizme in nekatera rastlinska semena (pleveli).
ODSTRANJEVANJE TEŽAV PRI KOMPOSTIRANJU
1. Kompostni kup se ne segreva:
a) Presuh material. To se lahko zgodi v vročih poletnih mesecih.
Navlažite mešanico in jo prekrijte s folijo, da preprečite prekomerno izhlapevanje
b) Premalo dušika – kompostno mešanico sestavljajo predvsem snovi z visokim odstotkom ogljika
Dodajte snovi z visokim odstotkom dušika
c) Premajhen kompostni kup - velikost vsaj 600-1000 l; višina kupa ca. 90 -100 cm
Dodajte še več materiala in ga vmešajte v kompostni kup
2. Neprijeten vonj
a) Preveč dušika
Dodajte snovi z visokim odstotkom ogljika ( suho listje, slama, papir,…)
b) Premoker kompost - zato premalo kisika in organska snov gnije
Prezračite kompost z mešanjem in dodajte suh material
V pravilno sestavljeni kompostni mešanici, se bodo hitro namnožili mikroorganizmi, ki se bodo hranili z organskimi ostanki. Zaradi močne mikrobiološke aktivnosti se bo kompost pričel segrevati. Segrevanje je torej znak močne mikrobiološke aktivnosti, kar pomeni, da smo kompostno mešanico pravilno pripravili.
Pri samem razkroju organskega materiala ponavadi sodelujejo trije tipi mikroorganizmov, vsak tip v svojem temperaturnem območju.
a) psihrofilni mikroorganizmi (hladnoljubni organizmi) najbolje delujejo pri temperaturah do 20°C. Delovati pričnejo, ko je kompostna mešanica še hladna. S svojim delovanjem povzročijo ogrevanje kompostnega kupa in omogočijo delovanje drugega tipa mikroorganizmov, ki potrebujejo za optimalno delovanje toplejše pogoje
b) mezofilni mikroorganizmi so odgovorni za večji del procesa razgradnje organske snovi. Delujejo pri temperaturah med 20 °C in 40°C. Če imajo dovolj ogljika, dušika, vode in zraka, bodo ti organizmi hitro razgradili večji del organske snovi in dvignili temperaturo komposta nad 40°C. Sedaj nastopi naslednji tip mikroorganizmov
c) termofilni mikroorganizmi (toploljubni mikroorganizmi), kateri nadaljujejo z razgradnjo in lahko dvignejo temperaturo kompostne mešanice nad 60°C. Ta temperatura je dovolj visoka, da pasterizira kompost, uniči patogene mikroorganizme in nekatera rastlinska semena (pleveli).
ODSTRANJEVANJE TEŽAV PRI KOMPOSTIRANJU
1. Kompostni kup se ne segreva:
a) Presuh material. To se lahko zgodi v vročih poletnih mesecih.
Navlažite mešanico in jo prekrijte s folijo, da preprečite prekomerno izhlapevanje
b) Premalo dušika – kompostno mešanico sestavljajo predvsem snovi z visokim odstotkom ogljika
Dodajte snovi z visokim odstotkom dušika
c) Premajhen kompostni kup - velikost vsaj 600-1000 l; višina kupa ca. 90 -100 cm
Dodajte še več materiala in ga vmešajte v kompostni kup
2. Neprijeten vonj
a) Preveč dušika
Dodajte snovi z visokim odstotkom ogljika ( suho listje, slama, papir,…)
b) Premoker kompost - zato premalo kisika in organska snov gnije
Prezračite kompost z mešanjem in dodajte suh material
Naročite se na:
Objave (Atom)