POKOŠENA TRAVA: Trava z domače zelenice je zelo primeren material za kompostiranje. Ostanki trave so bogati z dušikom in se hitro kompostirajo, potrebno pa jih je umešati z bolj suhim materialom (listje, slama) ali pa pred kompostiranjem osušiti, da ne pride do zlepljanja in gnitja.
LISTJE: Suho jesensko listje je primerno sredstvo za mešanje s pokošeno travo. Dobro je, da ga pred mešanjem v kompost zdrobimo oz zmeljemo z mlini za kompost. Primerni so tudi sesalniki za listje ki listje zmeljejo in s tem zmanjšajo njegovo prostornino. Ker je jeseni listja ponavadi preveč, zelenih ostankov pa manj, je priporočljivo suho in zdrobljeno listje shraniti, najbolje v vrečah, in ga postopoma preko celega leta mešati med bolj sveže ostanke. Nemleto listje se v kompostnem kupu rado zleplja in gnije.
KUHINJSKI ODPADKI: Večje kose pred kompostiranjem zmeljemo. Izogibajmo se večjim količinam mesnih in mlečnih odpadkov, ki privabljajo škodljivce ter pse in mačke. Tudi iztrebki psov in mačk niso primerni za kompostiranje.
DRUGI ORGANSKI ODPADKI: Kavne ali čajne usedline, papir, alge ali morske trave, jajčne lupine in drugi ostanki živilsko predelavalne industrije ( če ji dobimo), so primernen dodatek domačemu kompostu.
SLAMA: Slama s svojimi votlimi stebli omogoča pretok zraka v notranjost komposta zato je odličen material za mešanje med kompostirane odpadke, saj mikroorganizmi, ki predelujejo ostanke potrebujejo, za svoje delovanje kisik. Ker vsebuje veliko celuloze in malo dušika, je potrebno med slamo mešati snovi, ki vsebujejo več dušika - glej tabelo.
NEZREL KOMPOST: Med mešanico odpadkov za kompostiranje lahko vmešamo tudi del domačega, še nezrelega komposta. S tem dodamo doma vzgojene mikroorganizme, ki so prilagojeni domačim mešanicam ostankov za kompostiranje. Več znanstvenih študij je namreč ugotovilo, da različni komercialni pripravki, ki temeljijo na dodatku mikroorganizmov, nimajo posebnega učinka na hitrost kompostiranja. Večji učinek ima uravnotežena kompostna mešanica, v kateri je razmerje med ogljikom in dušikom 25-30. Zato je potrebno med zelo olesenele ostanke kot so slama, papir, žagovina, ipd., vmešati kot hrano za mikroorganizme snovi, ki vsebujejo organskegi dušik, npr. roževino ali krvno moko.
MEŠANICA KRVNE, KOSTNE MOKE IN ROŽEVINE je odlična hrana za prisotne mikroorganizme, ki se hitro in močno razmnožijo ter hitro predelajo ostanke v kompost ali t.i. »črno zlato«. Zaradi močne aktivnosti mikroorganizmov se kompostni kup segreje do 70°C ali več, ter se na ta način pasterizira. Paziti moramo le na zadostno prezračenost komposta (kisik) in navlaženost (voda), saj ju »mali delavci« v kompostnem kupu tudi potrebujejo za svoj razvoj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar