Listne uši so idealna hrana

Za koristne žuželke.

Če želiš privabiti koristne žuželke, jim moraš ponuditi tudi njihovo hrano.

Ličinka trepetavke izsesava listno uš

Konec aprila, začetek maja. V okolici vrta poganja robida. Na mladih poganjkih je vse polno uši, ki neumorno sesajo sokove in izločajo mano – sladke izločke s katerimi se rade prehranjujejo različne žuželke. A začuda, na vrtnici v bližini na mladih sočnih poganjkih brstijo popki a ti nimajo uši. Tudi na novo posajeni zelenjavi v vrtu ni videti uši. Robida je začela poganjati že zgodaj spomladi in uši so si poiskale prve sočne mlade poganjke.

Ko bolje pogledamo med kolonijo listnih uši na robidi pa lahko opazimo, da niso same. Tu so tudi ličinke muh trepetavk, sprva še zelo majhne, a z vsakim dnem pridobivajo na teži, saj imajo hrane v izobilju. Na dan pospravijo kar nekaj uši in poganjki, ki so bili še včeraj polni zelenih sesajočih žuželk, so danes brez uši, prekriti so le z njihovimi izsesanimi hitinastimi ostanki. A niso le ličinke trepetavk tiste, ki so se prišle gostit na robido, tu so tudi različne polonice. Večja sedem pika (Coccinela septempunctata), nekoliko manjša na prvi pogled podobna sedempiki polonici je (Adonia variegata), potem so tu še manjša črno/rumena 14 pika polonica (Propylea quatuordecempunctata), harlekinska polonica ( Harmonia axyridis), majhna črna polonica s štirinjastimi oranžnimi pikami (Coccinula quatuordecempostulata) in da bo vse lepo barvno usklajeno od nekod prileti še rumena, s 24.črnimi pikami posuta polonica (Psyllobora vigintiduopunctata), ki tu ni zaradi uši ampak ji teknejo plesni in glivice.
Na robidi je tudi mnogo mravelj (Formica sanguinea), ki se sladkajo z izločki listnih uši. Čeprav naj bi mravlje ščitile svoje izvore sladkih sokov pred predatorji, se ne zmenijo kaj dosti za polonice in ličinke trepetavk, ki desetkajo listne uši, ravno tako se med kolonijo listnih uši nemoteno sprehaja majhna vitka, črna brakonidna osica, (Aphidius sp) z rjavim zadkom in rjavo rumenimi nogami. Kljub prisotnosti številnih mravelj v listne uši leže jajčeca tako, da izpodviha zadek in v listno uš injecira svoje jajčece. Jajčeca leže tako v odrasle listne uši, kot tudi v njihove ličinke - nimfe. Mogoče ji mravlje dovolijo izlegati jajčeca tudi zato, ker je parazitirana uš v prvih dneh zelo aktivna in izsesa več rastlinskih sokov ter tako izloča tudi več mane s katero se rade hranijo mravlje. Vendar to ne traja dolgo. Kmalu se bo iz jajčeca izlegla ličinka osice, ki se bo pričela sprva hraniti le z maščobnim tkivom nato pa tudi z vitalnimi organi listne uši. Po nekaj dneh, bo listna uš poginila od nje pa bo ostal le še hitinasti oklep, katerega bo ličinka prilepila na podlago, in se v njem zabubila. Mrtvo telo listne uši bo nato nabreknilo, otrdelo in postanlo t.i. mumija. Iz mumije bo po preobrazbi iz bube razvila odrasla osica.
O nekod prileti mala črna osica grebača (Pemphredon lugubris), ki zase in za vzgojo svojega zaroda lovi listne uši. Leta nad kolonijo in kakor volkovi, ki iščejo od črede izločeno ovčico, hitro pograbi listno uš na robu kolonije in jo odnese do odmrlega lesa, kjer si je v zapuščenem rovu hroščeve ličinke, zgradila svoje gnezdo. Tja bo znosila nekaj paraliziranih listnih uši in nanje izlegla svoje jajčece ter vhod v gnezdo nato zadelala z blatom. V varnem zavetju rovov, se iz jajčec razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo s paraliziranimi listnimi ušmi.
Tudi na žajblju, na cvetnih poganjkih, je sprva možno opaziti vse polno črnih potnih mravelj - (Lasius niger), ki molzejo listne uši. Nekatere so od sladkih sokov, katere izločajo listne uši, že nekam omotične a še kar naprej s tipalkami božajo svoje molzne kravice in prosijo za sladko tekočino.
Zaradi listnih uši na žajblju se ne vznemirjam preveč, naj se mravlje malo posladkajo, preden se na pašnike listnih uši preselijo predatorji-lovci listnih uši in se začno z njimi hraniti. In res, že čez nekaj dni zaman iščem uši na žajblju, vse so nekam izginile, pa tudi mravlje so izgubile svojo molzno živinico.

Sedempika polonica (Coccinella septempunctata)